Preverjanje pristnosti dragocenih začimb, kot sta paprika in cimet, je ključnega pomena zaradi vse večjega števila goljufij s hrano.
V tej študiji je bil raziskan potencial večanalitskega pristopa, kombiniranega s kemometričnimi orodji, za razlikovanje 45 vzorcev paprike in 46 vzorcev cimeta s slovenskega trga na podlagi njihovega geografskega porekla, proizvodnih metod in morebitnih ponaredkov. Uporabljene tehnike so vključevale analizo razmerja stabilnih izotopov (δ13C, δ15N, δ34S), večelementno profiliranje, FTIR in analizo antioksidativnih spojin. Različni izotopski in elementarni označevalci (npr. δ13C, δ34S, Rb, Cs, V, Fe, Al) so prispevali k razvrstitvi po geografskem poreklu, s predhodno natančnostjo razvrstitve 90 % za papriko (Madžarska, Srbija, Španija) in 89 % za cimet (Šrilanka, Madagaskar, Indonezija). Vzorci ekološke paprike so pokazali višje vrednosti δ15N, δ34S in Zn, medtem ko so konvencionalni vzorci vsebovali več Na, Al, V in Cr. Pri cimetu je bila dosežena 95-odstotna natančnost razlikovanja med proizvodno prakso z uporabo δ34S in Ba, pa tudi As, Rb, Na, δ13C, S, Mg, Fe, V, Al in Cu. FTIR je razlikoval cejlonski cimet od kasijevega cimeta in nakazoval možno ponarejanje paprike, kar kažejo spektralne značilnosti, ki so skladne z odstranitvijo oleoresina ali dodatkom azo barvila, čeprav je potrebno nadaljnje preverjanje. Profiliranje antioksidantov je podprlo oceno kakovosti, čeprav lahko visoka antioksidativna aktivnost v kasijevem cimetu odraža nefenolne dejavnike. Na splošno rezultati kažejo na obetaven potencial uporabljenih analitičnih tehnik za podporo avtentikaciji začimb. Vendar pa so za potrditev in posplošitev teh ugotovitev bistvene nadaljnje študije na večjih, bolj uravnoteženih naborih podatkov.
